Geografsko zgodovinske ekskurzije, druženje ter spoznavanje ožje in širše domovine ter sosednjih držav
Že drugič nas je 17 članic DU Dobrova dne 16.9.2025 obiskalo Novo Gorico in Gorico.
Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, ki skupaj z Gorico na italijanski strani ponujata v okviru EPK veliko izzivov.
Najprej smo si na Trgu Evrope ogledali mozaični kip Vitruvijske ženske, instalacijo italijanske umetnice Franceske Chiala. Kip je narejen iz drobnih steklenih fragmentov in zlatih lističev in postavljen v kovinski krog in kvadrat.
Pot nas je nato vodila na grič k Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica. Od leta 1985 ima celotno območje s cerkvijo, samostanom, knjižnico in grobnico status umetnostnega in kulturnega spomenika. Prijazno nas je sprejela ga. Mirjam. Najprej smo si ogledali grobnico rodbine Burbonov, ki počivajo v kamnitih sarkofagih pod prezbiterijem cerkve. Nato je sledil ogled največje dragocenosti samostana Škrabčeve knjižnice. Pater Stanislav Škrabec največji slovenski jezikoslovec, je živel na Kostanjevici več kot 40 let. Danes knjižnica hrani 16.500 knjig in 32 prvotiskov (inkunabul). Najstarejši je iz leta 1476. Najpomembnejša dragocenost knjižnice pa je slovnica Adama Bohoriča iz leta 1854 (Zimske urice) z avtorjevim lastnoročnim posvetilom. Zaradi dragocenosti je knjižnica od leta 1952 zaščitena kot kulturni spomenik.
V 2 km oddaljeno Gorico smo se podali z dežniki. Grad je v pisanih virih omenjen v 11. stoletju, takrat je vladala grofovska družina Conti do 16. stoletja, ko je prišel v roke Habsburžanov. V 20. stoletju je bil grad večkrat poškodovan, zlasti med 1. svetovno vojno. Obnova je stavbi vrnila prvotni videz razkošne grofovske rezidence. V notranjosti smo si ogledali vse zbirke, prostore s pohištvom, srednjeveško orožje…
Sledila je pešpot proti Novi Gorici. Dežnike smo zaprli, sonce nas je pobožalo, posedeli smo ob dobrem sladoledu, malo pokramljali. Prehodili smo 10 km poti in se z avtobusom veseli, polni vtisov vrnili v Ljubljano.
Zapisala: Vilma Snoj
Fotografija: Jelka Ciuha
POMLADANSKI POTEP PO BALKANU
17. 5. – 23. 5. 2025
V zgodnjih jutranjih urah smo se člani Društva upokojencev Dobrova in pridruženi člani, z udobnim avtobusom odpravili do hrvaške meje, nato pa dalje mimo Karlovca do Jadranske obale, mimo Splita in Neuma v Dubrovnik. Prvi daljši postanek smo imeli za ogled starega mestnega jedra, z lokalno vodičko smo se sprehodili do znamenitih mestnih vrat, po Stradunu in starrem mestnem jedru. Po ogledu smo nadaljevali potovanje mimo Cavtata v Črno goro, po slikoviti črnogorski obali mimo Hercegnovega v Budvo. Namestili smo se v hotelu na budvanski rivieri, kjer smo imeli večerjo in nočitev.
Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Cetinje, nekdanjo prestolnico Črne gore, kjer smo opravili ogled muzejske zbirke, ki priča o izjemno bogati kulturni in zgodovinski preteklosti Črnogorcev. Vožnjo smo nadaljevali po gorski panoramski cesti na Lovčen, kjer na 1657 metrov visokem Jezerskem vrhu stoji veličasten Njegošev mavzolej, delo kiparja Ivana Meštroviča. Po ogledu smo se odpeljali skozi Njegošev rojstni kraj, vasico Njeguši, do zaliva Boke Kotorske, od tam dalje pa povratek v Budvo. Popoldne smo imeli prosto za sprehod po čudovitem starem mestecu, ki slovi po najlepših peščenih plažah.
Po zajtrku, smo imeli vožnja po prelepi obalni cesti mimo Sv. Štefana do Virpazarja in Podgorice ter čez mejni prehod v Albanijo, nato pa mimo Skadra v staro prestolnico Kruje. Mestece, ki leži v vznožju visokega gorovja Sar-Saltiku, se ponaša s slikovito trdnjavo narodnega junaka Skenderberga, v kateri domuje sodoben muzej ter s slikovito staro citadelo, ki daje zavetje številnim cerkvam, mošejam, turškim kopelim ter majhnim lokalom. Popoldne prevoz v obmorsko letovišče Drač, kjer smo se namestili v hotelu.
Po zajtrku smo se odpravili v prestolnico Tirano. Široke mestne ulice, ogromni trgi in številna poslopja spominjajo na stare čase. Na prostranem trgu stoji konjeniški spomenik narodnega junaka Skenderberga. Spremljali so nas brezobličnimi in dokaj nezanimivimi bunkerji, mimo Elbasana proti Ohridskemu jezeru; čez mejni prehod v Makedonijo, mimo Struge v Ohrid.
V Ohridu smo si ogledali stare znamenitosti okrašene z prelepimi ikonostasi in bizantinskimi freskami ter vzpon na mogočno Samuelovo trdnjavo nad mestom, od koder je čudovit pogled na jezero in okolico. Popoldne vožnja ob Ohridskem jezeru do Sv. Nauma, kjer smo opravili ogled starodavnega samostana z dragocenim ikonostasom in sprehod po prelepi samostanski okolici.
Po zgodnjem zajtrku je potekala vožnja mimo Kičeva in Tetova v Skopje in si ogledali znamenitosti makedonske prestolnice, med drugimi starega kamnitega mostu, trdnjave Kale, cerkev sv. Spasa, Mustafa-Pašine džamije in sprehod po slikoviti stari čaršiji. Imeli smo nekaj prostega časa za sprehod in ogled, popoldne pa smo se poslovili od gostoljubnih Makedoncev in se odpravili v Srbijo, kjer smo imeli nočitev.
Zadnji dan smo imeli ogled srbske prestolnice, s slovitim Kalemegdanom, največjo pravoslavno cerkvijo na Balkanu, sv. Save, stadiona na Marakani, Dedinj s Hišo cvetja ter za konec sprehod po živahni promenadi, po Knez Mihajlovi ulici. Pozno popoldne smo se v dežju odpravili proti domu. Vožnja po avtocesti, skozi Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo je potekala varno, saj sta nas voznika Rok in Zdravko ves čas razvajala in skrbela, da smo se varno v poznih večernih urah vrnili domov.
Besedilo in fotografije: Jelka C.
17. 5. – 23. 5. 2025
V zgodnjih jutranjih urah smo se člani Društva upokojencev Dobrova in pridruženi člani, z udobnim avtobusom odpravili do hrvaške meje, nato pa dalje mimo Karlovca do Jadranske obale, mimo Splita in Neuma v Dubrovnik. Prvi daljši postanek smo imeli za ogled starega mestnega jedra, z lokalno vodičko smo se sprehodili do znamenitih mestnih vrat, po Stradunu in starrem mestnem jedru. Po ogledu smo nadaljevali potovanje mimo Cavtata v Črno goro, po slikoviti črnogorski obali mimo Hercegnovega v Budvo. Namestili smo se v hotelu na budvanski rivieri, kjer smo imeli večerjo in nočitev.
Naslednji dan smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali v Cetinje, nekdanjo prestolnico Črne gore, kjer smo opravili ogled muzejske zbirke, ki priča o izjemno bogati kulturni in zgodovinski preteklosti Črnogorcev. Vožnjo smo nadaljevali po gorski panoramski cesti na Lovčen, kjer na 1657 metrov visokem Jezerskem vrhu stoji veličasten Njegošev mavzolej, delo kiparja Ivana Meštroviča. Po ogledu smo se odpeljali skozi Njegošev rojstni kraj, vasico Njeguši, do zaliva Boke Kotorske, od tam dalje pa povratek v Budvo. Popoldne smo imeli prosto za sprehod po čudovitem starem mestecu, ki slovi po najlepših peščenih plažah.
Po zajtrku, smo imeli vožnja po prelepi obalni cesti mimo Sv. Štefana do Virpazarja in Podgorice ter čez mejni prehod v Albanijo, nato pa mimo Skadra v staro prestolnico Kruje. Mestece, ki leži v vznožju visokega gorovja Sar-Saltiku, se ponaša s slikovito trdnjavo narodnega junaka Skenderberga, v kateri domuje sodoben muzej ter s slikovito staro citadelo, ki daje zavetje številnim cerkvam, mošejam, turškim kopelim ter majhnim lokalom. Popoldne prevoz v obmorsko letovišče Drač, kjer smo se namestili v hotelu.
Po zajtrku smo se odpravili v prestolnico Tirano. Široke mestne ulice, ogromni trgi in številna poslopja spominjajo na stare čase. Na prostranem trgu stoji konjeniški spomenik narodnega junaka Skenderberga. Spremljali so nas brezobličnimi in dokaj nezanimivimi bunkerji, mimo Elbasana proti Ohridskemu jezeru; čez mejni prehod v Makedonijo, mimo Struge v Ohrid.
V Ohridu smo si ogledali stare znamenitosti okrašene z prelepimi ikonostasi in bizantinskimi freskami ter vzpon na mogočno Samuelovo trdnjavo nad mestom, od koder je čudovit pogled na jezero in okolico. Popoldne vožnja ob Ohridskem jezeru do Sv. Nauma, kjer smo opravili ogled starodavnega samostana z dragocenim ikonostasom in sprehod po prelepi samostanski okolici.
Po zgodnjem zajtrku je potekala vožnja mimo Kičeva in Tetova v Skopje in si ogledali znamenitosti makedonske prestolnice, med drugimi starega kamnitega mostu, trdnjave Kale, cerkev sv. Spasa, Mustafa-Pašine džamije in sprehod po slikoviti stari čaršiji. Imeli smo nekaj prostega časa za sprehod in ogled, popoldne pa smo se poslovili od gostoljubnih Makedoncev in se odpravili v Srbijo, kjer smo imeli nočitev.
Zadnji dan smo imeli ogled srbske prestolnice, s slovitim Kalemegdanom, največjo pravoslavno cerkvijo na Balkanu, sv. Save, stadiona na Marakani, Dedinj s Hišo cvetja ter za konec sprehod po živahni promenadi, po Knez Mihajlovi ulici. Pozno popoldne smo se v dežju odpravili proti domu. Vožnja po avtocesti, skozi Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo je potekala varno, saj sta nas voznika Rok in Zdravko ves čas razvajala in skrbela, da smo se varno v poznih večernih urah vrnili domov.
Besedilo in fotografije: Jelka C.
BREZ MEJA
V sklopu dogodkov Evropska prestolnica leta, nas je dvanajst članic DU Dobrova obiskalo Gorico in Novo Gorico.
Z rednim avtobusom smo prispele v dopoldanskih urah v Novo Gorico in se peš odpravile po Erjavčevi cesti do goriške palače Attems Penzenstein na razstavo popart ikone Andyja Warhola z naslovom Onkraj meja. Večji del razstave je bil preveden v slovenščino. Razstava nas je pripeljala v osrčje kulturne in umetniške revolucije, ki jo je Andy Warhol utelešal. S 180 umetniškimi deli, ki segajo od slikarstva, ilustracije, filma, fotografije, oblikovanja, mode, glasbe do pobarvank, razstava izriše življenje tega velikega umetnika: Warhol je brezmejen in skuša izničiti mejo med visoko umetnostjo za izbrano peščico ljudi in umetnostjo za preproste ljudi.
Po ogledu smo si vzele čas za kavico, pijačo in pico.
Nato smo se peš odpravile do Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici, ki stoji na griču nad Novo Gorico. Samostan je bil leta 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Naš namen je bil ogled vrtnic burbonk, ki so sedaj ravno na vrhuncu svojega razcveta. V teh dneh se je začel Festival vrtnic. Vrtnice v parku samostana veljajo za drugo največjo zbirko burbonk v Evropi. Ko smo vstopile na vrt z bogatim cvetenjem in prečudovitimi vonjavami, smo kar osupnile. Uživale smo na toplem soncu in spoznavanju življenja vrtnic. Kostanjevico in Novo Gorico bo v teh dneh krasilo kar 12.000 vrtnic.
Še slovo od Kostanjevice, na poti še kepica sladoleda in že smo se peljale polne vtisov nazaj v Ljubljano.
Besedilo in fotografija: Vilma Snoj
V sklopu dogodkov Evropska prestolnica leta, nas je dvanajst članic DU Dobrova obiskalo Gorico in Novo Gorico.
Z rednim avtobusom smo prispele v dopoldanskih urah v Novo Gorico in se peš odpravile po Erjavčevi cesti do goriške palače Attems Penzenstein na razstavo popart ikone Andyja Warhola z naslovom Onkraj meja. Večji del razstave je bil preveden v slovenščino. Razstava nas je pripeljala v osrčje kulturne in umetniške revolucije, ki jo je Andy Warhol utelešal. S 180 umetniškimi deli, ki segajo od slikarstva, ilustracije, filma, fotografije, oblikovanja, mode, glasbe do pobarvank, razstava izriše življenje tega velikega umetnika: Warhol je brezmejen in skuša izničiti mejo med visoko umetnostjo za izbrano peščico ljudi in umetnostjo za preproste ljudi.
Po ogledu smo si vzele čas za kavico, pijačo in pico.
Nato smo se peš odpravile do Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici, ki stoji na griču nad Novo Gorico. Samostan je bil leta 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Naš namen je bil ogled vrtnic burbonk, ki so sedaj ravno na vrhuncu svojega razcveta. V teh dneh se je začel Festival vrtnic. Vrtnice v parku samostana veljajo za drugo največjo zbirko burbonk v Evropi. Ko smo vstopile na vrt z bogatim cvetenjem in prečudovitimi vonjavami, smo kar osupnile. Uživale smo na toplem soncu in spoznavanju življenja vrtnic. Kostanjevico in Novo Gorico bo v teh dneh krasilo kar 12.000 vrtnic.
Še slovo od Kostanjevice, na poti še kepica sladoleda in že smo se peljale polne vtisov nazaj v Ljubljano.
Besedilo in fotografija: Vilma Snoj
I Z L E T N A B R I O N E
Člani Društva upokojencev Dobrova smo se letos odločili, da skupaj praznujemo velikonočne praznike. Tako smo se v ponedeljek 21.04 2025 že v zgodnjih jutranjih urah v organizaciji Rudi Tursa odpeljali proti Istri. Naš cilj je bila Fažana. Vožnja je bila prijetna in kar kmalu smo prečkali mejo med Slovenijo in Hrvaško in po dobrih dveh urah vožnje prispeli v Fažano. Tu smo počakali na odhod ladjice, ki nas bo odpeljala na Brione, kamor smo bili namenjeni. Čas čakanja smo izkoristili za kratek sprehod ob obali in za jutranjo kavico. Vidi se, da se bliža poletna sezona zato je bila večina lokalov že odprtih.
Vožnja z manjšo ladjo je bila prijetna, saj je morje bilo mirno, sonce rahlo prekrito z meglico, pa nas je prijetno grelo, tako da smo lahko sedeli na zunanjem delu krova in opazovali obalo od katere smo se vedno bolj oddaljevali. Po petnajstih minutah vožnje smo pristali in stopili na otok Brioni. Ja Brioni so bili zelo pomemben otok že v davnini, posebno pa od Rimskih časov naprej. Posebno pomembni so bili v naši prejšnji državi Jugoslaviji, saj je tu takratni predsednik Tito sprejemal pomembne odločitve skupaj s takratnimi svetovnimi voditelji.
Po otoku nas je z vlakcem popeljala prijazna vodička, ki nas je seznanila z zgodovino otokov, rastlinami, ki tu rastejo in z različnimi eksotičnimi živalmi, ki so potomke ali pa še celo živali, kot je slonica, ki jih je Tito dobival za darila iz različnih držav sveta. Po končani vožnji z vlakcem, smo se malo sprehodili po otoku, se ustavili v mali cerkvici, z zanimivimi freskami, nato pa odšli do kletke kjer biva že zelo stara papiga Koki. Znana je po tem, da se rada pogovarja in odgovarja na vprašanja. Žal tokrat ni bila razpoložena za pogovor. Pot nas je vodila tudi mimo vodnjaka z vrtino globoko več kot 200m, od koder črpajo sladko vodo.
Za ogled nam je ostal še muzej v katerem so razstavljene fotografije znanih osebnosti in dogodkov tako politikov, kot tudi igralcev in umetnikov, ki so obiskali otok. Zanimiva je tudi razstava raznih eksotičnih živali, ki so bile kot darila v preteklosti pripeljane na otok. Ko so poginile, so vsako nagačili in sedaj so na ogled. Posebno pozornost nam je pritegnil pred muzejem stoječi Cadillac iz leta 1954, ki so ga Titu podarili naši izseljenci iz Kanade in ga je za časa svojega življenja vozil samo on.
Polni lepih doživetij smo se tako kot smo prišli, vrnili nazaj na kopno v Fažano. Vendar našega ogleda še ni bilo konec. Po krajšem odmoru za kosilo, smo se odpeljali na ogled največjega mesta v Istri, v Pulo. Sprehodili smo se mimo znamenite puljske arene, zgrajene, ko so tu vladali Rimljani in ogled nadaljevali z ogledom ostalih znamenitosti mesta Pula.
Sonce je že tonilo v morje, ko smo zapuščali Pulo in se usmerili proti domu. Preživeli smo res lep Velikonočni ponedeljek. V želji, da bi takšnjih izletov bilo še veliko, se zahvaljujemo predsedniku našega društva Tonetu, za idejo in dobro organizacijo izleta.
Besedilo in fotografije: Vinko Kuder
Člani Društva upokojencev Dobrova smo se letos odločili, da skupaj praznujemo velikonočne praznike. Tako smo se v ponedeljek 21.04 2025 že v zgodnjih jutranjih urah v organizaciji Rudi Tursa odpeljali proti Istri. Naš cilj je bila Fažana. Vožnja je bila prijetna in kar kmalu smo prečkali mejo med Slovenijo in Hrvaško in po dobrih dveh urah vožnje prispeli v Fažano. Tu smo počakali na odhod ladjice, ki nas bo odpeljala na Brione, kamor smo bili namenjeni. Čas čakanja smo izkoristili za kratek sprehod ob obali in za jutranjo kavico. Vidi se, da se bliža poletna sezona zato je bila večina lokalov že odprtih.
Vožnja z manjšo ladjo je bila prijetna, saj je morje bilo mirno, sonce rahlo prekrito z meglico, pa nas je prijetno grelo, tako da smo lahko sedeli na zunanjem delu krova in opazovali obalo od katere smo se vedno bolj oddaljevali. Po petnajstih minutah vožnje smo pristali in stopili na otok Brioni. Ja Brioni so bili zelo pomemben otok že v davnini, posebno pa od Rimskih časov naprej. Posebno pomembni so bili v naši prejšnji državi Jugoslaviji, saj je tu takratni predsednik Tito sprejemal pomembne odločitve skupaj s takratnimi svetovnimi voditelji.
Po otoku nas je z vlakcem popeljala prijazna vodička, ki nas je seznanila z zgodovino otokov, rastlinami, ki tu rastejo in z različnimi eksotičnimi živalmi, ki so potomke ali pa še celo živali, kot je slonica, ki jih je Tito dobival za darila iz različnih držav sveta. Po končani vožnji z vlakcem, smo se malo sprehodili po otoku, se ustavili v mali cerkvici, z zanimivimi freskami, nato pa odšli do kletke kjer biva že zelo stara papiga Koki. Znana je po tem, da se rada pogovarja in odgovarja na vprašanja. Žal tokrat ni bila razpoložena za pogovor. Pot nas je vodila tudi mimo vodnjaka z vrtino globoko več kot 200m, od koder črpajo sladko vodo.
Za ogled nam je ostal še muzej v katerem so razstavljene fotografije znanih osebnosti in dogodkov tako politikov, kot tudi igralcev in umetnikov, ki so obiskali otok. Zanimiva je tudi razstava raznih eksotičnih živali, ki so bile kot darila v preteklosti pripeljane na otok. Ko so poginile, so vsako nagačili in sedaj so na ogled. Posebno pozornost nam je pritegnil pred muzejem stoječi Cadillac iz leta 1954, ki so ga Titu podarili naši izseljenci iz Kanade in ga je za časa svojega življenja vozil samo on.
Polni lepih doživetij smo se tako kot smo prišli, vrnili nazaj na kopno v Fažano. Vendar našega ogleda še ni bilo konec. Po krajšem odmoru za kosilo, smo se odpeljali na ogled največjega mesta v Istri, v Pulo. Sprehodili smo se mimo znamenite puljske arene, zgrajene, ko so tu vladali Rimljani in ogled nadaljevali z ogledom ostalih znamenitosti mesta Pula.
Sonce je že tonilo v morje, ko smo zapuščali Pulo in se usmerili proti domu. Preživeli smo res lep Velikonočni ponedeljek. V želji, da bi takšnjih izletov bilo še veliko, se zahvaljujemo predsedniku našega društva Tonetu, za idejo in dobro organizacijo izleta.
Besedilo in fotografije: Vinko Kuder
Lepo sobotno jutro nas je povabilo, na strokovno ekskurziji po zamejstvu. Vožnja čez državno mejo v deželo Furlanijo – Julijsko krajino in naprej po čudoviti pokrajini obdani s toplim jesenskim soncem.
Udobna vožnja brez zastojev nas je popeljala do Čedada. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru čez Hudičev most, ki se pne nad Nadižo. Ogledali smo si stolnico z znamenitim Rathisovim olterjem in bližnji langobardski Tempetto, ki se ponaša z bogato poslikavo in filigransko natančnim štukaturnim okrasjem iz 8. stoletja.
Pot smo nadaljevali do Ogleja, kjer je že od 3. stol. naprej bivala krščanska skupnost. Oglej ali Aquilea je postal v 6. stol. sedež patriarha in s tem prerastel v eno najpomemnejših središč starokrščanskega sveta. Poleg Ogleja so ta status uživali le še Jeruzalem, Aleksandrija, Konstantinopol in Rim. Izjemen pomen mesta v času pozne antike odseva v enem najpomembnejših spomenikov iz tega obdobja bazilika sv. Mohorja in Fortunata. Arhitektura slovi po številnih umetninah, predvsem pa po izjemno kvalitetnih talnih mozaikih iz 4. stoletja, kjer se poznoantični dekorativni elementi spajajo s krščansko simboliko. V naposredni bližini bazilike so ohranjeni tudi ostanki antičnega Ogleja, ki je bil prometno vozlišče na križišču med Alpami in Jadranom.
Tudi lagunsko mesto Gradež je bilo v zgodnjem srednjem veku žarišče kulturnega dogajanja, na kar še posebej opozarja cerkev sv. Evfemije. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata, zaradi česar je pomen Gradeža upadel.
Zapis: Jelka C.
Na dokaj hladno junijsko jutro smo se preko Sežane peljali v TRST, ki velja za eno najbolj svetovljanskih mest v Sredozemlju. V mestu poleg Italijanov in Slovencev živijo tudi Židje, Grki, Armenci, Srbi in Hrvati.
Po odmoru za kavico smo se podali do palače Revoltella, ki izstopa med historičnimi stavbami iz druge polovice 19. stoletja. Poleg stalne postavitve smo si v palači lahko ogledali razstavo slik znamenitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstava se ponaša z več kot 50 Van Goghovimi mojstrovinami, ki prihajajo iz muzeja Kröller-Müller v kraju Otterlo. Želja avtorjev razstave je dokumentirati celotno slikarjevo umetniško kariero, začenši s strastnim odnosom do temnih podob njegove mladosti. Poudarki bodo tudi na drugih postajah njegovega življenja kot je bivanje v Parizu s prikazi pokrajine in trenutki umetnikovega družabnega življenja. Razstava se konča z zadnjim obdobjem v Provansi in Auvers-sur-Oise, kjer se njegovo tragično življenje konča.
Po ogledu razstave smo se podali na ogled znamenitosti mesta, ustavili smo se pri rimskem gledališču. O kozmopolitskem duhu mesta smo se prepričali med sprehodom mimo cerkva sv. Spiridona in sv. Nikolaja, ki sta središči grške in srbske pravoslavne skupnosti. Ogled mesta smo zaokrožili s številnimi primeri iz bogate stavbne dediščine Trsta, kakršna sta klasicistična palača Carciotti (arhitekta Mattea Pertscha) in cerkev sv. Antona (arhitekta Pietra Nobile). Osrednji trg Piazza dell’Unità je lep primer historicistične ureditve iz časa, ko je bil Trst glavno pristanišče habsburške monarhije. Obkrožajo ga mestna hiša s spomenikom Karla VI., Palazzo del Governo in Palazzo Llyod.
Izlet je vodil vodič, ki nas je prijazno in strokovno popeljal po mestu, ki ga vsi poznamo, ne poznamo za zgodovinskih dejstev in zgodb nastanka tega veličastnega mesta.
Na dokaj hladno junijsko jutro smo se preko Sežane peljali v TRST, ki velja za eno najbolj svetovljanskih mest v Sredozemlju. V mestu poleg Italijanov in Slovencev živijo tudi Židje, Grki, Armenci, Srbi in Hrvati.
Po odmoru za kavico smo se podali do palače Revoltella, ki izstopa med historičnimi stavbami iz druge polovice 19. stoletja. Poleg stalne postavitve smo si v palači lahko ogledali razstavo slik znamenitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstava se ponaša z več kot 50 Van Goghovimi mojstrovinami, ki prihajajo iz muzeja Kröller-Müller v kraju Otterlo. Želja avtorjev razstave je dokumentirati celotno slikarjevo umetniško kariero, začenši s strastnim odnosom do temnih podob njegove mladosti. Poudarki bodo tudi na drugih postajah njegovega življenja kot je bivanje v Parizu s prikazi pokrajine in trenutki umetnikovega družabnega življenja. Razstava se konča z zadnjim obdobjem v Provansi in Auvers-sur-Oise, kjer se njegovo tragično življenje konča.
Po ogledu razstave smo se podali na ogled znamenitosti mesta, ustavili smo se pri rimskem gledališču. O kozmopolitskem duhu mesta smo se prepričali med sprehodom mimo cerkva sv. Spiridona in sv. Nikolaja, ki sta središči grške in srbske pravoslavne skupnosti. Ogled mesta smo zaokrožili s številnimi primeri iz bogate stavbne dediščine Trsta, kakršna sta klasicistična palača Carciotti (arhitekta Mattea Pertscha) in cerkev sv. Antona (arhitekta Pietra Nobile). Osrednji trg Piazza dell’Unità je lep primer historicistične ureditve iz časa, ko je bil Trst glavno pristanišče habsburške monarhije. Obkrožajo ga mestna hiša s spomenikom Karla VI., Palazzo del Governo in Palazzo Llyod.
Izlet je vodil vodič, ki nas je prijazno in strokovno popeljal po mestu, ki ga vsi poznamo, ne poznamo za zgodovinskih dejstev in zgodb nastanka tega veličastnega mesta.
V dneh 0d 19.4. do 21.4. smo se člani DU Dobrova udeležili trIdnevnega izleta poimenovanega »Izlet po lepi modri Donavi«. Sam program je zajemal obisk treh držav: Avstrija, Madžarska in Slovaška. Gre za mejne države, ki so imele v veliki meri skupno zgodovino. To se opazi predvsem pri podobni arhitekturi. Madžarska in Slovaška imata še velik vpliv v kulinariki, zaradi več kot 150 letne prisotnosti turškega imperija. V teh državah smo si ogledali predvsem največje znamenitosti njihovih glavnih mest.
Kot prvo smo si na Dunaju ogledali veliko območje gradu Schonbrun, kjer so živeli njihovi vladarji. To območje smo lahko primerjali z Versajem – Francija, kjer smo bili v lanskem letu. V centru Dunaja, z nekaj več kot dvomiljonskim številom prebivalcev, smo opravili večurni sprehod po mestu, kjer so izstopale njihove stare, visoke stanovanjske zgradbe in večje katedrale.
Iz Dunaja smo nato z rečno ladjo odpluli v glavno mesto slovaške Bratislavo. Z mirne, vendar hitre plovbe ladje smo občudovali širino Donave in življenja na njenih bregovih. Sama Bratislava nas je presenetila s hitrim razvojem, ki se je začel po letu 90. So pa ohranili in obnovili tudi stare dele mesta, gradove ter cerkve. Mesto je živahno, imeli pa smo možnost videti kako so organizirali razne prireditve za otroke.
V soboto popoldan smo se odpeljali v Budimpešto in se udeležili zabavnega programa s pogostitvijo v znameniti Čardi. Prav žal nam je bilo, ko smo se v poznih večernih urah morali vrniti nazaj v hotel. Nedelja je bila namenjena ogledu mesta. Občudovali smo gradnje, ki so nastale zaradi tekmovanja med takratnimi mesti Dunaj in Budimpešta. Mesto je zgrajeno na dveh bregovih Donave, zato je po svoje še inpozantnejše in večje kot Dunaj Samo ime mesta pa izhaja iz imen dveh mest in sicer Budim in Pešta. Veličino mesta smo občudovali tudi z enourno vožnjo po Donavi.
Samo potovanje smo zaključili pozno zvečer, ko smo se vrnili na Dobrovo. Lahko rečem, da smo doživeli lep izlet in imeli res prijetno skupno druženje ves čas potovanja.
RAJKO KOMAT
Kot prvo smo si na Dunaju ogledali veliko območje gradu Schonbrun, kjer so živeli njihovi vladarji. To območje smo lahko primerjali z Versajem – Francija, kjer smo bili v lanskem letu. V centru Dunaja, z nekaj več kot dvomiljonskim številom prebivalcev, smo opravili večurni sprehod po mestu, kjer so izstopale njihove stare, visoke stanovanjske zgradbe in večje katedrale.
Iz Dunaja smo nato z rečno ladjo odpluli v glavno mesto slovaške Bratislavo. Z mirne, vendar hitre plovbe ladje smo občudovali širino Donave in življenja na njenih bregovih. Sama Bratislava nas je presenetila s hitrim razvojem, ki se je začel po letu 90. So pa ohranili in obnovili tudi stare dele mesta, gradove ter cerkve. Mesto je živahno, imeli pa smo možnost videti kako so organizirali razne prireditve za otroke.
V soboto popoldan smo se odpeljali v Budimpešto in se udeležili zabavnega programa s pogostitvijo v znameniti Čardi. Prav žal nam je bilo, ko smo se v poznih večernih urah morali vrniti nazaj v hotel. Nedelja je bila namenjena ogledu mesta. Občudovali smo gradnje, ki so nastale zaradi tekmovanja med takratnimi mesti Dunaj in Budimpešta. Mesto je zgrajeno na dveh bregovih Donave, zato je po svoje še inpozantnejše in večje kot Dunaj Samo ime mesta pa izhaja iz imen dveh mest in sicer Budim in Pešta. Veličino mesta smo občudovali tudi z enourno vožnjo po Donavi.
Samo potovanje smo zaključili pozno zvečer, ko smo se vrnili na Dobrovo. Lahko rečem, da smo doživeli lep izlet in imeli res prijetno skupno druženje ves čas potovanja.
RAJKO KOMAT
Besedilo, fotografija in videoposnetki: Anton Grosek
Datum objave: 08.09.2023
OPOMBA: fotografije so v naključnem vrstnem redu
Datum objave: 08.09.2023
OPOMBA: fotografije so v naključnem vrstnem redu
ZAHVALA
Spoštovani predstavniki Slovencev v Porabju,
izlet v Porabje 6.09.2023 je bila čudovita strokovna ekskurzija za vse “mlade po srcu” iz DU Dobrova in nepozabno doživetje, ki nam bo še dolgo ostalo v naših srcih v prijaznem spominu.
Spoštovani in dragi vsi:
Gospa Marijana Sukič, prof., prevajalka in vodnica,
Društvo upokojencev Porabje,
gospa predsednica upokojencev Marijana Fodor in upokojenska pevska skupina!
Iskrena hvala za izjemno prisrčen sprejem in za predstavitev bogate kulturne in zgodovinske dediščine Porabskih Slovencev in sedanji položaj. Knjižni dar naše Občine Dobrova – Polhov Gradec naj vam bo v skromen spomin na naše srečanje in vabilo. Vabimo vas, da nas kmalu obiščete na Dobrovi in skupaj z nami spoznate tudi Blagajevo deželo in Polhograjske dolomite.
Hvaležni smo tudi za srečanja na poti v Porabje:
- Zjutraj so nas prijazno sprejeli in pogostili v Marianumu v Veržeju in na poti domov smo doživeli odlično pogostitev na zanimivi socialni in ekološki kmetiji Korenika.
- Sprejem v hotelu Lipa v Monoštru je bil prijazen in dobro kosilo nam je ob kupici domače kapljice ali vrčku piva odlično teknilo.
- UI Turizem Urša Sreš in vodnik Bogdan Jazbec ter prevoznik Eurotour so brezhibno izpeljali zahtevno ekskurzijo in zato se jim društvo DU Dobrova iskreno zahvaljuje.
Vsem skupaj kličemo:
Na svidenje na Dobrovi, v Blagajevi deželi v okrilju Polhograjskih dolomitov.
Za DU Dobrova
Anton Grosek, predsednik DU
Besedilo: Vinko Kuder
Fotografija: Vinko Kuder in Anton Grosek
Datum objave: 02.06.2023
Fotografija: Vinko Kuder in Anton Grosek
Datum objave: 02.06.2023
Člani DU Dobrova smo svoje praznovanje 70 letnice društva Dobrova popestrili s kulturno –rekreacijskim druženjem » Od Gorice do Planice » v občini Rače – Fram.
V lepem sončnem jutru se nas je štiriindevetdeset članov društva pripeljalo pred grad Rače, kjer sta nas sprejela grof Ivan Erazem Tattenbach in grofica Katarina Zrinska. Grof in grofica sta nas povabila na svoj grad, kjer sta nas v živo popeljala v zgodovinsko dogajanje v 17 stoletju. Zaigrani takratni dogodki, so nas spomnili na prvi slovenski zgodovinski roman, ki ga je prav na tem gradu napisal Josip Jurčič, v njem pa opisuje Zrinsko-Frankopansko zaroto proti avstrijskemu cesarju Leopoldu I. Pred ogledom gradu, sta nas pozdravila in nam zaželela dobrodošlico tudi župan in direktorica javne uprave občine Rače-Fram. Sledil je ogled na novo obnovljenega gradu in bogate etnološke zbirke Gril, grofica pa nas je povabila na baročno tortico, s katero sicer razvaja grofa. Posladkali smo se s tortico, gospa Polona pa nam je ob kavici ali čaju še malo bolj podrobneje opisala zgodovino in potek obnove gradu. Na ogled okolice gradu in Krajinskega parka smo se odpeljali ali pa kar peš odšli in si ogledali Račke ribnike bogate s floro in favno. Po dobrih petih kilometrih sprehoda smo prispeli do Botaničnega vrta Tal 2000. Tu nas je sprejel g. Roman in nam povedal, da je to prvi in edini zasebni botanični vrt v Sloveniji. Popeljal nas je skozi vrt, kjer je na ogled največja zbirka samoniklih vodnih in močvirskih rastlin pri nas. Vrt je bogat tudi z zbirko strupenih in zdravilnih rastlin, tako smo odkrili tudi marsikatero znamenitost posameznih rastlin. Med sprehodom po vrtu, prijetnem klepetu in poslušanju žabje glasbe, smo ugotovili, da se je dan že krepko prevesil v drugo polovico, zato smo potep po botaničnem vrtu zaključili in se odpeljali proti Pohorju, do zaselka Planica. V zavetju pohorskih gozdov in travnikov smo se ustavili na ekoloških kmetijah Pri Baronu in Kovačniku. Tu smo okusili pohorsko kulinariko in se seznanili s preteklostjo in sedanjim razvojem ekološkega turizma na kmetijah.
Vedno bolj temni oblaki in močno grmenje v okolici, sta nakazovala, da se nad Pohorjem pripravlja nevihta. Na hitro smo se odločili, da bomo zaključek današnjega dne, ogled tega dela Pohorja, prihranili za naslednjič. Zahvalili smo se Poloni in njenim krajanom, za gostoljubje in se z lepimi vtisi odpeljali proti domu.
V lepem sončnem jutru se nas je štiriindevetdeset članov društva pripeljalo pred grad Rače, kjer sta nas sprejela grof Ivan Erazem Tattenbach in grofica Katarina Zrinska. Grof in grofica sta nas povabila na svoj grad, kjer sta nas v živo popeljala v zgodovinsko dogajanje v 17 stoletju. Zaigrani takratni dogodki, so nas spomnili na prvi slovenski zgodovinski roman, ki ga je prav na tem gradu napisal Josip Jurčič, v njem pa opisuje Zrinsko-Frankopansko zaroto proti avstrijskemu cesarju Leopoldu I. Pred ogledom gradu, sta nas pozdravila in nam zaželela dobrodošlico tudi župan in direktorica javne uprave občine Rače-Fram. Sledil je ogled na novo obnovljenega gradu in bogate etnološke zbirke Gril, grofica pa nas je povabila na baročno tortico, s katero sicer razvaja grofa. Posladkali smo se s tortico, gospa Polona pa nam je ob kavici ali čaju še malo bolj podrobneje opisala zgodovino in potek obnove gradu. Na ogled okolice gradu in Krajinskega parka smo se odpeljali ali pa kar peš odšli in si ogledali Račke ribnike bogate s floro in favno. Po dobrih petih kilometrih sprehoda smo prispeli do Botaničnega vrta Tal 2000. Tu nas je sprejel g. Roman in nam povedal, da je to prvi in edini zasebni botanični vrt v Sloveniji. Popeljal nas je skozi vrt, kjer je na ogled največja zbirka samoniklih vodnih in močvirskih rastlin pri nas. Vrt je bogat tudi z zbirko strupenih in zdravilnih rastlin, tako smo odkrili tudi marsikatero znamenitost posameznih rastlin. Med sprehodom po vrtu, prijetnem klepetu in poslušanju žabje glasbe, smo ugotovili, da se je dan že krepko prevesil v drugo polovico, zato smo potep po botaničnem vrtu zaključili in se odpeljali proti Pohorju, do zaselka Planica. V zavetju pohorskih gozdov in travnikov smo se ustavili na ekoloških kmetijah Pri Baronu in Kovačniku. Tu smo okusili pohorsko kulinariko in se seznanili s preteklostjo in sedanjim razvojem ekološkega turizma na kmetijah.
Vedno bolj temni oblaki in močno grmenje v okolici, sta nakazovala, da se nad Pohorjem pripravlja nevihta. Na hitro smo se odločili, da bomo zaključek današnjega dne, ogled tega dela Pohorja, prihranili za naslednjič. Zahvalili smo se Poloni in njenim krajanom, za gostoljubje in se z lepimi vtisi odpeljali proti domu.
POHORJE NAS VABI (25. maj 2022)
Objava: 03.06.2022
Besedilo in fotografija: T. A. Grosek
Objava: 03.06.2022
Besedilo in fotografija: T. A. Grosek
